Začetki apiterapije segajo nekaj tisočletij nazaj, do egipčanske, grške, babilonske, kitajske in indijske civilizacije. Zgodovinski zapisi kažejo, da se je na Slovenskem pridelovalo in trgovalo z medom ter voskom že v 12. stoletju, kasneje pa se je tovrstna dejavnost samo povečevala in širila. Janez Vajkard Valvasor v svoji znameniti knjigi Slava vojvodine Kranjske poroča o večjih količinah medu, ki so ga s Kranjske dežele v 17. stoletju izvažali, večinoma v današnjo Avstrijo, pa tudi v druge dežele, kar priča o podjetnosti takratnih čebelarjev.

Pri nas je v času novejše zgodovine, natančneje ob koncu 19. stoletja, področje apiterapije najbolj zaznamoval dr. Filip Terč. Na kongresu Apiterapije 24.–29. marca 2006 v Passau so najvidnejši svetovni apiterapevti razglasila 30. marec, rojstni dan dr. Filipa Terča, za mednarodni dan apiterapije (zdravljenje s čebeljimi pridelki). To je veliko priznanje mariborskemu zdravniku dr. Filipu Terču. Bil je češkega rodu, medicinski študij je končal na Dunaju, v Maribor pa se je z družino preselil leta 1875. Že leta 1879 je začel s poskusi zdravljenja revmatičnih bolezni s čebeljimi piki (apitoksinom). Tovrstno zdravljenje je opravil pri približno 700 bolnikih, s čemer si je v zgodovini medicine in čebelarstva pridobil naziv pionir apiterapije moderne dobe.